Šola za starše

Šola za starše

V sodelovanju z Akcijsko skupino Medvode že nekaj let zaporedoma organiziramo »Šolo za starše«. To je ena izmed oblik sodelovanja s starši, v kateri se s predavatelji različnih področij, predvsem pa strokovnjaki predšolskega obdobja pogovarjamo o razvoju otroka in vseh posebnostih tega razvojnega obdobja. Teme predavanj so take, da se lahko pogovarjamo o konkretnih primerih iz svojega domačega okolja.

Tudi v letošnjem šolskem letu 2020/2021 organiziramo tri srečanja, in sicer:

 

Predavatelj: Datum in prostor: Naslov:
dr. Martina Guzelj
6.10.2020, ob 18.00
v OŠ Medvode
Nočemo biti ujetniki zaslonov
Darja Barborič Vesel
17.11.2020, ob 18.00
v OŠ Medvode 
Trdoživi in prožni otroci
Katja Bernard
19.1.2020, ob 18.00
v OŠ Medvode
 Komunikacija, ki olajša vzgojo in uči otroka za življenje
  1. Dr. Martina Guzelj: »NOČEMO BITI UJETNIKI ZASLONOV«

Predavanje »Nočemo biti ujetniki zaslonov« je namenjeno razumevanju razvoja in poglabljanja nekemičnih odvisnosti, ki poseže v temeljni razvoj in delovanje otroka in mladostnika in vpliva na izgradnjo osebnosti, vrednot in realizacijo potencialov. Predavateljica terapevtka bo preko osebne izkušnje dela v mladinskem centru in pri delu z mladimi, ki so opustili šolanje, predstavila utrjevanje navad, ki otroka priklenejo na zaslon in vplivajo na področje čustvovanja in dojemanja izzivov odraščanja. Posvetila se bo načinom postavljanja meja sebi in posledično otroku in funkcionalni uporabi tehnologij s praktičnimi nasveti. Izgradnja pozitivne samopodobe ob »lajkanju« in izpostavljanju na družabnih omrežjih, spletne klepetalnice in aplikacije za »dejtanje«, lažni profili in izgradnja virtualnih osebnosti ter starši kot mentorji in graditelji ponotranjenih navad bodo teme s katerimi se bomo družili 1,5 ure intenzivnega predavanja, izven teoretskih okvirjev, s konkretnimi primeri preventive in načini delovanja.

  1.  Darja Barborič Vesel: “TRDOŽIVI IN PROŽNI OTROCI”

Prožnost ali rezilentnost je mehanizem, ki omogoča, da se otrok, mladostnik, odrasli znajde in “preživi” v vsakokratnih in raznovrstnih situacijah, kakršne prinaša življenje. Nekateri ljudje se že rodijo z visoko stopnjo prožnosti in prilagodljivosti, spet drugi, prejkone večina, pa se prek vzgoje in osebnostne rasti učimo, kako razumeti in sprejeti različne življenjske situacije ter kako v različnih okoliščinah ravnati in se odzivati. Tako bolj prožni otroci znajo najti prijatelje, ki jih sprejemajo in so do njih spoštljivi. To so otroci, ki se ne odzivajo kot žrtev niti v situacijah, ko se drugi spravljajo nanje. Otroci, ki iščejo iskati različne načine, kako biti v šoli uspešni – in obenem uspevati. To so otroci, ki utegnejo doživeti ločitev staršev, nemara celo grdo, vendar jim to ne vzame veselja do življenja, niti ne zapadejo v dolgotrajno samodestruktivno vedenje. Rezilentni in prožni ljudje niso neobčutljivi, temveč so zmožni živeti in preživeti s svojimi občutljivostmi.

Prožnost sestoji iz samospoštovanja in trdoživosti; iz zmožnosti prenesti težave in neugodne situacije, se iz njih kaj naučiti in najti pot, ki omogoča nadaljnjo življenjsko radost in smisel. Prožni otroci redkeje ali sploh ne zapadejo v zasvojenost od alkohola in/ali ostalih drog; tudi v primerih, ko se znajdejo v stiski zaradi spletnega nasilja uspejo poiskati pomoč in ponovno vzpostaviti osebne meje. Prožni posamezniki tudi mnogo bolje prenesejo postavljanje meja s strani drugih ljudi in le-tega ne dojemajo kot zavrnitev, temveč kot prikaz različnih videnj, doživljanja, perspektiv. Prožni otroci so bolj kot k iskanju različnosti nagnjeni k iskanju podobnosti – k iskanju vsega, kar nas lahko povezuje.

Razvoj prožnosti kot osebnostne lastnosti ali kot veščine oz. kompetence omogočimo odrasli, starši, vzgojitelji in učitelji, ki smo otroke zmožni prepoznati in sprejeti v vseh njihovih posebnostih, ki spoštujemo njihovo integriteto ter jih hkrati vodimo in prevzemamo odgovornost za odnos z njimi. Jih sprejemamo kot dragocena bitja in jasno sporočamo, kaj pričakujemo od njih, ter pri tem tudi vztrajamo; ki premoremo do otrok empatijo in smo hkrati tudi zahtevni. Zahtevnost za otroka pomeni tudi to, da zaupamo vanj in v njegove zmožnosti; lahko pa tudi močno prizadene njegovo integriteto, če ne vključuje tudi empatije in prevzemanja odgovornosti. Gre za vzgojni proces, ki morda ni enostaven – ki ni zbirka obrazcev in receptov – je pa vsakokratno srečevanje človeških bitij. Hkrati je to proces, ki tako otroku kot odraslemu omogoča občutek, da sta oba spoštovana in dragocena drug za drugega. Prožnost je odgovor na toksični individualizem, saj nam omogoča ohraniti integriteto in hkrati ostati povezan z drugimi.

  1. Katja Bernard: “KOMUNIKACIJA, KI OLAJŠA VZGOJO IN UČI OTROKA ZA ŽIVLJENJE”

Komunikacija predstavlja ključen del tako odraslega kot otroškega življenja. Zaradi razvojnih specifičnosti različnih obdobij otroci dojemajo sporočila staršev na različne načine. Predavanje nudi staršem pomembne informacije o značilnostih otrokovega dojemanja sveta ter podaja praktične primere komunikacije v različnih situacijah, ki jo otrok bolje dojema, zaradi česar lažje in pogosteje sledi vzgojnim zahtevam staršev. Pozitivna komunikacija, ki upošteva razvojne značilnosti otroka, le tega motivira za delo, spodbuja razvoj njegovih spretnosti ter ga hkrati uči medsebojnega spoštovanja in človeških vrednot.